Utrinki | Snov | Curriculum vitae | Svetloba | Vrednote | Stil in slog | Vrt in narava | Fizika | Misel |

Proizvodnja domišljije je moje delo, minljivo podobno kot so minljivi prehodni problemi, težave, žalost in vse tegobe, saj jih je mogoče ublažiti in omiliti. Pred resničnostjo ni mogoče ubežati. Vodi me prisega sanghi, da je lagati greh. Mislim, da velja isto v vseh religijah. S temi refleksijami se oziram nazaj v iskanju odgovorov v prihodnosti.

Vse reke na svetu imajo povirje v gorah in se v deltah iztekajo v oceane. Tok rek je metafora neizbežne ujetosti v procese erozije, odplavljanja, preoblikovanja in usedanja ter ponovnega dviganja gorstev z dna morij. Ta ples sončnega ciklusa, ki ponese vodne pare v oblakih nad slemena mogočnih gora in povzroči osvežilni dež je najlepše, a včasih tudi najhujše, odkar ljudje gradimo vasi, mesta, ceste, proge, letališča. Sevanje in lom, odboj, polarizacija sončne svetlobe ustvarja habitat na dnu zračnega oceana, kjer vsi brez izjeme, dihamo kisik. Svetloba je generator življenja. Opazujem vrtince na Dravi. Še ob pogledu na cirruse na večernem nebu imam občutek, da voda celo v obliki izparine oblakov funkcionira po načelu valovnosti in vrtinčenja. Spomnim se peščenih valovnic na plažah v Goi, kjer sem se sprehajal nekoč. Sprašujem se čemu lahko svetloba potuje skozi steklo in kristale?