Ob sprehodih po mariborskih ulicah prisluškujem glasbenikom, vrvežu korakov, in se predajam sanjarjenju sredi mesta, kjer sem dobil očala že kot dve leti star pokavec. Opazovalec in razlagalec osebnih doživetij subjektivizira. Vsi zatem, ko zaznamo s čuti in predelamo doživeto, delujemo kot neke vrste struna.

Naše reakcije so odsev osebnih sodb, zvenenje in rezoniranje praviloma akcentirajo postave družbe sredi katere živimo. Razvoj so pospešili inovativni tehnološki postopki tistih, ki so jih znali harmonično implementirati v družbene procese, ne da bi načeli sublimne vrednote varnosti, gotovosti in stanovitnosti večine. Poljedelci smo šele pet tisoč let.

Prve parne stroje smo pričeli uporabljati konec osemnajstega stoletja. Železnica je povezala relativno izolirane družbe v devetnajstem stoletju. Šele pred stoletjem so prišli s tekočih trakov Fordove tovarne v Detroitu prvi ceneni avtomobili. Nestrpnost med različnimi verskimi in političnimi sistemi temelji na antičnih temeljih.

Chankarya ali Kautilya, državni tajnik prvega imperatorja Indije Chandragupte Maurye, jih je sublimiral v delu Arthasastra, v podnaslovu Nauk o porabi dobrin. Skoraj sočasno je Platon napisal Politeo - Državo. Razvoj sodobne ekonomije je v senci tisočih nuklearnih projektilov, ter medijskih pralnic možganov v principu zelo podoben tekmovalnemu načelu sredobežnih sil ohranjanja varnosti večine, toda implementacija izboljšav poteka hitreje in nemoteno. Tudi Internet je po Gutenbergovi tiskarski revoluciji ena od magistralnih sprememb.
Ker sem tedne in mesece preživel s svojimi ekscelentnimi sodelavci med snemanji in potem preživel mesece v mračnih montažnih sobah, kjer smo izdelovali programe, cenim naravo. Sem pristaš neokonzervativne smeri oživljanja klasičnih vrednot. V civilizaciji, kjer je preobilje čutnih vtisov marsikod preraslo razumne meje, se mi zdi potrebno usmeriti pozornost s preobilja medijske zasičenosti ponovno v izvor - k sočloveku in okolju.

Seveda je svoboda zahodne družbe vzor pretežni večini napredno mislečega sveta. Interdependentnost postindustrijske hiperinformatične demokracije pa vendarle postane utvara, ko se znajdemo goli pred ogledalom. Pogosto ne mislimo na želodec in diktat osnovnih potreb – zdravo hrano, čisto sladko vodo in prijetne soljudi, s katerimi bi si želeli počivati tudi potem, ko bomo umrli.

Žal v nobeni tovarni ne izdelujejo solate, niti krompirja. Potrebno je biti agricola – obdelati vrt, posejati, počakati sto dni in pospraviti užitni pridelek. Mislim, da moramo naš odnos do teh samo po sebi umevnih nujnosti razvijati v smeri večje vrednosti. Sprašujem se kakšna je sredi puščave vrednost sodčka nafte in kakšna je vrednost sodčka sladke pitne vode?

Erozija klasičnih vrednot je pogosto rezultat slaboumja šibko omikanega »mainstreamovskega«diktata izključno v kratkoročni profit zaverovanega nerazumevanja umetnosti o produkciji in porabi dobrin. Najboljših stvari s katerimi postane življenje polno, mislim na ljubezen, zvestobo, sočutje, prijateljstvo in zdravje ni mogoče kupiti v nobeni trgovini. Res je cinično, da je v moderni ekonomiji toliko ljudi brezdomcev in trpijo podhranjenost. Svetovni voditelji pač nosijo svoj križ na Kalvarijo dobrih in slabih potez in odločitev. Z vsemi stranskimi učinki, ki potem kot strune odzvanjajo v resničnih procesih med obračanjem kolesja zgodovine. Seveda nisem utopist. Vojne so bile, so in bodo. Kot pravijo Kitajci v svoji Knjigi o Vojni: Oceni najprej polnost in praznino pri samem sebi, preden poskusiš uveljaviti polnost lastnega subjekta pred praznino drugega. Svoja otroka sem vzgajal v duhu dobrososedskega sožitja. Zelo se mi je »usedla« v srce modrost budistične sestre Robine iz Kathmanduja. Svojemu prijatelju je svetovala kako umiriti izbruhe sovražnosti in povzročanje škode nadležnega soseda - z darilom! Nasilnežu je podaril drago darilo in mu ga osebno izročil. Obdarjeni sosed je šokirano zaloputnil vrata, naslednji dan pa se je nasmejan pojavil na njegovem pragu z besedami: »Dragi sosed odpustil sem vam«… In je bil mir.

Subjektivne ocene praznine bogastva in revščine polnosti so prav tako relativne, kot so različne kulture sodobnega časa. Vsaka je rezultat zgodovinskega razvoja z dvema najpomembnejšima faktorjema: podnebjem in geografskim reliefom. Upam, da je spoštovanje kriterijev svobode (manjšin) in ne izključevanje, kriterij s katerim bo mogoče omiliti prihodnje izbruhe nestrpnosti. Pametne vojske navsezadnje izgradijo mostove, namočijo zanemarjena polja ter ščitijo kulturo znanosti in umetnosti, ne glede na kulturno-zgodovinski izvor.

Igor Bračič

Avtobusni terminal Maribor
arhitekt B. Pečenko

Kopalnica - keramično
delo avtorja

Kuhinja

Zen vodnjak

Zen vrt

Peščeni vrt